DEPRESIJA – TIHI UBIJALEC
Depresija je najpogostejša duševna motnja zadnjega časa. Prehiter tempo življenja, stres, težko delo, premalo počitka in premalo posvečanja samemu sebi so lahko vzroki, ki vodijo do stanja depresije pri človeku.
Simptomov hude depresije ni težko prepoznati, težje pa je prepoznati milejše duševne motnje, ki pogosto vodijo v hudo obliko. Pomembno je hitro videti simptome in ustrezno ukrepati. Vendar morajo trajati vsaj dva tedna, da lahko govorimo o duševni motnji – depresiji. Depresija spremeni razpoloženje in vedenje prizadetih ljudi, vendar je od osebe do osebe različno kako jih pokaže in dojema.
Simptomi, ki so najbolj izraziti so sledeči:
- Depresivno razpoloženje ali razdražljivost
Na možnost depresivne bolezni nas najhitreje opozori patološka žalost. Vidi se po izrazu in pri telesni drži prizadetega. O svojih čustvih ljudje ne govorijo z enako lahkoto, predvsem moški pogosteje težje govorijo o svojih čustvih kot ženske, prav tako starejši ljudje, ki prej povedo kaj o telesnem počutju kot čustvenem. Depresijo lahko ljudje doživljajo predvsem skozi telesne simptome. Kronična utrujenost je lahko posledica negativnih misli. Ljudje, ki jih pesti depresija, so utrujeni, brez motivacije, težko se česa lotijo, težko dokončajo začete naloge in so žalostni brez otipljivega razloga.
- Zmanjšano zanimanje do dela in življenja
Simptom, ki je značilen je nezmožnost doživljanja sreče in veselja. Osebe niso več zmožne občutiti užitka ob aktivnostih, ki so prijetne, srečne. Ta simptom štejemo med enega izmed začetnih pokazateljev depresije, saj ljudje izgubijo zanimanje in veselje do dela in vseh drugih aktivnosti, ki so jih nekoč osrečevale. Značilna je izguba motivacije, opuščanje dejavnosti, neizpolnjevanje obveznosti, nekomunikativnost, umikanje v samoto. Pogosto se zmanjša tudi želja po spolnosti in tudi skrb za zunanji izgled ter osebno higieno.
- Sprememba telesne teže
Izguba apetita sicer ni jasen znak depresije, vendar so študije pokazale, da osebe, ki trpijo za hudo obliko depresije izgubijo zajeten del telesne teže, saj je pri njih prisotna huda oblika izgube apetita.
- Motnje spanja
Osebe, ki trpijo za depresijo imajo pogosto motnje spanja, ki se kažejo bodisi kot nespečnost ali kot povečana potreba po spanju.
- Upočasnjenosti in razdražljivost
Pri polovici hudo prizadetih je prisotna psihomotorna upočasnjenost, nemir oz. razdražljivost pa pri kakšni četrtini manj ali hudo obolelih za depresijo. Nekateri posamezniki se spopadajo kar z obema simptomoma. Predvsem nemir predstavlja večji problem, saj se lahko oboleli nehote zapletajo v spore.
- Utrujenost
Odnose in delovne aktivnosti zelo ogroža utrujenost. Za depresijo je to zelo značilen simptom, ki se ga pogosto zmotno predpiše kakšni telesni bolezni. Občutek, da je vse napor in da se je potrebno k vsaki stvari prisiliti je prisoten vsakodnevno.
- Občutki ničvrednosti, nesposobnost, krivde
Pri milejši obliki je prisotna splošna negativna oziroma pesimistična naravnanost k samemu sebi, pri hujši obliki pa so lahko ti občutki tako močno izraženi, da lahko vodijo k depresivni blodnji – prizadeti teh občutkov ne more skrivati.
- Pomanjkanje koncentracije, pozabljivost, neodločnost
Prizadeti ne morejo delati, ker se ne morejo osredotočiti na eno stvar, nič si ne zapomnijo, oz veliko pozabijo. Počutijo se nemočne, neodločne ter razočarane nad sabo.
- Misli na smrt
Občutek, da je življenje prazno, ničvredno, občutijo da so utrujeni od življenja, da nima več smisla, da se ne splača živeti. Prizadeti lahko dobijo občutke, da simptomov ne obvladujejo več in tukaj največkrat sami poiščejo pomoč, ali dejansko poskusijo narediti samomor.
Prizadete osebe pogosto simptome skrivajo, saj jih je sram in ker upajo, da bodo minili sami od sebe. Zato jim je potrebno pomagati, obrazložiti, da niso sami in da potrebujejo pomoč, ter da imeti duševno motnjo ni nič sramotnega.
Dodaj odgovor